Glavna pot v ekološko vas

Slika: Glavna pot v ekološko vas 🙂

Človeško se je vprašati kako preživeti življenje, v kakšni hiši, v kakšnem okolju, s kom in čemu dati vrednost. Midva z Nino sva enoglasna, da za življenje človek potrebuje osnovne preživetvene potrebe, plus vse tisto kar je potrebno za vključevanje v družbo in izpopolnjevanje osebnega poslanstva. Za to izkušnjo sva se odločila preživeti neko obdobje v nastajajoči ekološki vasi Mokri Potok v leseni hiški 4x3m, brez elektrike, brez vodne napeljave in greznice. Ko se človek poda v to v kar sva se midva mora najprej vzpostaviti pogoje za življenje ter poskrbeti za osnovne človeške potrebe. V Mokrem Potoku je vode dovolj, a ne v napeljavi, zato je potrebno vodo zajemati v potoku, kar je 100m stran od hiške. Pitno vodo načeloma zajemava 1x na dan v steklenih flašah, ki jih prenašava v torbi. Življenje v tej hiški ob hruški sva si naredila udobno in preprosto, ob tem da so vse najine potrebe izpolnjene. Torej, ko jeva sediva na tleh, za mizico imava 2 jupol vedra in počez eno leseno dilo. Lahko bi rekla, da je to multifukncijsko pohištvo, uporabno tudi za prenašanje steklenic vode, pranje perila, nočno lulanje in še kaj bi se verjetno našlo. Veliko potrebo opravljava v luknjo v zemlji (»shit pit«), se pravi čepe, kar je najbolj naravna poza za tako opravilo. Za malo potrebo niti nimava stalnega prostora, malo iz heca malo zares »markirava« prostor, da bodo živali vedele čigav je prostor. Večino hodiva bosa, kar je, tako kot čepeče kakanje, preverjeno dobro za naše zdravje. To je le nekaj navad, ki jih izpostavljava ker so precej drugačne od tega kakor sva se naučila v otroštvu in mladostništvu.

Mogoče se vse skupaj za današnji čas sliši absurdno, zamudno, nesterilno…, a poveva vam, da je prej vse drugo kot to. Resda veliko več časa vloživa v opravila, za katera v današnji »civilizirani« družbi neposredno ne porabimo veliko časa (npr. pranje perila in posode, natakanje vode iz izvira, kuhanje …). Vendar a res privarčujemo s časom? Misliva, da ni čisto tako, saj je za vodo, elektriko, odplake (in še kaj bi se našlo) enako potrebno dati nek čas, le da je to v službi. Po možnosti je ta služba taka, ki je odvečna, trpeča in daleč od lastne družine za katero nimamo časa, saj služimo za osnovne življenjske potrebe.

Življenje ob hruški med nebom in zemljo.

Slika: Življenje ob hruški med nebom in zemljo.

To je nekaj o naših osnovnih življenjskih potrebah in opravilih. Druga pomembna stvar se nama zdi skupnost. Skupnost, ki pomeni varnost, podporo, sodelovanje, zaupanje in sprejemanje. Skupnost, v kateri pridejo do izraza kvalitete posameznika in je vsak lahko to kar je. Skupnost, ki spoštuje soljudi in naravo. Ideja ekološke vasi nama predstavlja vse to. Želiva si sveta, kjer smo povezani (ne tekmovalni), kjer se trudimo biti solidarni (ne pohlepni) in spoštljivi do okolja (ne ga prezirati ali se ga bati), kjer se trudimo odpuščati (ne biti maščevalni), kjer se trudimo poslušati in upoštevati lastno telo in dušo (ne oponašali druge) in gledati skozi oči ljubezni ter sprejemati drugačnost. To so najine vrednote in z izkušnjo želiva širiti to znanje z namenom, da ljudje skupaj zaživimo v miru in sreči ter da spoznamo, da oklepanje materialnega in pretirano potrošništvo ne prinese tega.

Skratka, tukaj se ukvarjava in delava na tem, da se čim bolj kot veva in zmoreva približava naravnemu odnosu do vsega kar obstaja ter s tem prepoznati nit življenja, ki je sonaravna in trajnostna. Poveva lahko, da s takim načinom bivanja, človeku da neko lastno vrednost, saj je izpolnjevanje dnevnih potreb bolj neposredno. Posledično se spremeni tudi odnos do opravil za zagotavljanje teh potreb. Vsekakor nam ne škodi delo, ki nam posredno omogoča zagotavljanje potreb, a pomembno je, da je to delo v skladu z našim poslanstvom in spoštljivim odnosom do okolice.

Jernej in Nina

Hiška ob hruški z rahlo mavrico v ozadju.

Slika: Hiška ob hruški z rahlo mavrico v ozadju.