Živali in rastline

Kočevska leži na visokem krasu in je v svetu znana po zelo ohranjenih gozdovih ter pestrem živalskem in rastlinskem svetu. Na približno 773 kvadratnih km prebiva veliko divjih živali, nekatere med njimi lahko vidimo tudi v Mokrem Potoku.

medoclovek

ŽIVALI – ZVERI

V Sloveniji živi 13 vrst zveri, ki sodijo v 4 družine; to so: Medvedi (Ursidae), Psi (Canidae), Kune (Mustelidae) in Mačke (Felidae).

MEDVEDI

Medvedov je v svetu 9 vrst, pri nas živi rjavi medved (Ursus arctos). Medvedi v dolžino merijo 150-250 cm, tehtajo več kot 200 kg, ter lahko živijo do 35let. Medved je znan kot vsejed. Hrani se z glivami, gozdnimi plodovi, podzemskimi organi rastlin in njihovimi zelenimi deli, nevretenčarji, glodavci in mrhovino. Medved nima pravega uimskega spanja, saj pozimi le miruje, telesna temperatura pa mu pade le za 2°C.Več o medvedih si lahko preberete tukaj.          

Potencialni vplivi vasi Mokri Potok na rjavega medveda in predlog omilitvenih ukrepov.

medved
medvedova stopinjaOdtis medvedje šape na lokaciji vasi

PSI

V Sloveniji živijo 3 vrste psov; to so: volk (Canis lupus), šakal (Canis aureus), ki občasno zaide v Slovenijo ter lisica (Vulpes vulpes).

Volk (Canis lupus) je naš največji plenilec in največji predstavnik družine, saj ima 30 – 70 kg. Življenjska doba volkov je lahko od 12 – 16 let, med našimi plenilci je najbolj ogrožen. Prehrana volkov so veliki parklarji, zato za preživetje potrebuje veliko območje. Redni obiskovalec Mokrega Potoka je tudi volkulja Jasna s svojim tropom.  Več o volkovih si lahko preberete tukaj.

volkulja jasna
iztrebek volka
lztrebek volka, najverjetneje Jasne ali nekoga iz njenega krdela, saj smo ga našli ravno v dneh, ko je ta obiskal lokacijo ekovasi

Lisica (Vulpes vulpes) je najpogostejša zver ter izjemno prilagodljiva vrsta, ki tehta 4,7 – 7,3 kg. Je oportunistični vsejed, a največkrat se masti z glodavci. Življenska doba lisic je do 12 let.Več o lisici si lahko preberete tukaj.

KUNE

Najbolj pestra in z vrstami najbogatejša zverska družina kune (Mustelidae). Na Kočevskem lahko najdemo jazbeca (Meles meles), malo podlasico (Mustela nivalis), veliko podlasico ali hermelina (Mustela erminea), dihurja (Mustela putorius), kuno zlatico (Martes martes), kuno belico (Martes foina) ter vidro (Lutra lutra).

 

VEGETACIJA

V dolini Mokrega potoka, ki ima značaj mrazišča, se na obeh bregovih v ozkem, skoraj strnjenem pasu pojavljajo zanimiva siva jelševja. Po stanju franciskejskega katastra iz leta 1823 so tod prevladovali pašniki, travniki in deloma njive.

Nad dolino Mokrega potoka, zlasti jugovzhodno in deloma zahodno od nje, so razširjena bukovja na distričnih rjavih tleh, nastalih na permskih kamninah (peščenjaki, glinovci, konglomerati). Gre za posebno, nekoliko sušnejšo različico kislega bukovja, ki se floristično in ekološko razlikuje od podobnih, do sedaj v osrednji in severovzhodni Sloveniji opisanih bukovij z rebrenjačo.

Nad Mokrim Potokom najdemo posajene tudi smrekove monokulture.

Ogrožene in zanimive rastlinske vrste v okolici Mokrega Potoka:

  • Equisetum sylvaticum L. – njivska preslica – v dolini Mokrega Potoka
  • Symphoricarpos albus (L.) Blake – pokec/pamela – ob ruševinah hiše na Sadnem hribu
  • Circaea x intermedia Ehrh – srednji nadlišček – pogosto ob Mokrem Potoku
  • Ophioglossum vulgatum L. – navadni kačji jezik – travišče pod Sadnim Hribom
  • Veronica jacquinii Baumg. – Jacquinov jetičnik – na Sadnem hribu in ob Mokrem Potoku

Poleg omenjenih rastlin, so posebnost tudi stara visoko debelna sadna drevesa, ki še vedno rodijo okusne plodove.

Lobaria pulmonaria
Lobaria pulmonaria (L.) Hoffm. – pljučasti lišaj, najdem v bližini Mokrega potoka. Na onesnaženje izjemno občutljiv listnati lišaj je v nekaterih območjih že zelo redek.