Okolica

NEPOSREDNA OKOLICA MOKREGA POTOKA

Mokri Potok leži na terasi nad sotočjem dveh potokov in dolino, po kateri teče istoimenski potok. Mokri potok se je imenoval Unter Wetzenbach ali prevedeno Spodnji »mokri« potok. Če gledamo staro visoko nemščino, ki so jo uporabljali Kočevarji, pa je prevod Poskakujoči ali nemirni potok. Nahaja se dobrih 5 kilometrov JV od Kočevske Reke ter približno 15 km od Kočevja. Na poti do Kočevja gremo še mimo vasi Novi Lazi ter Štalcerji.

Vzhodno od Mokrega Potoka se nahajata dve ponorni dolini, ki z opustitvijo vasi Mokri potok in Sadni hrib postajata vse težje dostopni in se zaraščata :

  • zatrep (zgornji, klinasto zaključen del doline) potoka Mokri potok, imenovan Miževka (Milžunk, Mižuk). Miževka je sedaj gozdni rezervat predvsem za varovanje ekosistema kraškega potoka z zatrepom. (na slikah desno in spodaj)
  • ponikalnica potoka Mošenik z imenom Malence. Potok  pridobiva značaj prapotoka.

Nekoč sta na obeh teh mestih stali opekarni za lokalne potrebe.  (vir).

Več o hidrologiji na območju si preberite tukaj.

ponikalnica okolica2
okolica

KOČEVSKA REKA

Sredi Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m) se nahaja Kočevska Reka. Na širšem območju, naj bi se ljudje poseljevali že 3000 let nazaj, medtem ko so se prvi Slovenci začeli naseljevati ob čistine gozdov v 13. stoletju.

V 14. stoletju so grofje Ortenburžani kočevsko poselili z nemškimi kmeti, večinoma s Tirolske in Koroške, kateri so se med II. svetovno vojno izselili. Nova cerkev Sv. Janeza Krstnika, je zgrajena na mestu, kjer je stala prejšnja, porušena v letih 1953-54. Cerkev je verjetno stala že v 14. stoletju; leta 1511 jo je porušil potres, nato je bila prezidana v obrambno cerkev kot protiturški tabor, leta 1693 pa je zgorela in bila znova postavljena. Imela je razkošen oltar, delo Frančiška Duldta in slike, nastale v 19. stoletju. V novi cerkvi je večina opreme delo kiparja Staneta Jarma. Posebnost so barvasta okna.

Kocevska_Reka2 oreh kocevska reka
Resko_jezero

Sredi vasi je spominski park s kostanjevim drevoredom in najdebelejšim orehom v Sloveniji z zavidljivo starostjo nad 400 let. V prsni višini ima obseg 434 cm, visok je 15 m. Pod orehom je kamnita klop z vklesano letnico 1696.

Pomembna ponikalnica na Kočevskem je tudi Reški potok, ki nastaja iz dveh izvirov. Njegov tri kilometre dolg tok se nahaja v dolini pod Kočevsko Reko. V železnih časih so ga z betonskim jezom zajezili in nastalo je dobrih dvajset hektarov veliko Reško jezero. V zadnjih letih je jezero registrirano kot rezervat in posegi vanj niso dovoljeni. V gozdovih, ki ga obkrožajo gnezdi orel belorepec. Reško jezero naseljujejo ščuke, smuči, krapi, linji, kleni, rdečeperke, ostriži, školjke brezzobke in raki jelševci. (več)

KOČEVJE

Kočevje se nahaja na najširšem delu Kočevskega polja. Mesto je s starim nemškim imenom Gotsche 1. maja 1363 prvič omenil oglejski patriarh Ludvik della Torre. Kočevsko so v prvi polovici 14. stoletja najprej s slovenskimi, potem pa še z nemškimi naseljenci poselili grofje Ortenburški, medtem ko je bilo obrobje Kočevske že poprej naseljeno s Slovenci.Skozi mesto teče reka Rinža, v bližini pa se nahaja umetno Kočevsko jezero (več).

kocevje2

V geografski zaprtosti in odročnosti pokrajine so Kočevarji iz roda v rod ohranjali svoje šege, običaje, nošo in govorico ter se ohranili kot nemški jezikovni in kulturni otok sredi slovenskega etničnega ozemlja več kot 600 let. V mestu se nahaja župnijska cerkev sv. Jerneja narejena iz kamna, ki je bila dokončana leta 1903.

kocevje2 kocevje

vir slike: http://www.visitdolenjska.info/

NOVI LAZI

Novi Lazi ležijo dobre 3 km SV od Mokrega Potoka. V zemljiškem registru je vas prvič omenjena leta 1498, ko je štela 19 hiš.  Leta 1770 je imela vas 40 hiš. pred drugo svetovno vojno pa 63, z 223 prebivalci. Sedaj vas šteje 107 prebivalcev.V vasi se nahaja cerkev sv. Jurija, ki je bila prvič v dokumentih omenjena leta 1526, ter leta 1955 podrta. Več o tem, si preberite tukaj.

novi lazi