Podnebje, geologija, …

PODNEBJE

Srednja letna tempretatura v Kočevski reki je 7,5°. Srednja letna količina padavin v Kočevski Reki znaša 1800mm, v Novih Lazih pa 1624mm.

t2_kocevje

r2_kocevje

Temperature za Kočevje (povpr. T, povpr. najvišja dnevna T, povpr. najnižja dnevna T. Padavine za Kočevje [mm]

Na podnebje v okolici Mokrega Potoka vplivajo še nižje srednje letne temperature in višje srednje letne količine padavin v okoliškem gorskem svetu (pogorje Goteniške in Borovške gore).

 

GEOLOGIJA

Za razliko od okolice Kočevske Reke, ki je večinoma kraškega značaja (apnenci in dolomiti), se na Mokrem Potoku pojavljajo peščenjaki, glinovci in konglomerati permske starosti. Ti so neprepustni za vodo, zato se tod pojavljajo številni izviri in potoki, ki tečejo po globokih jarkih in grapah, ter se izlivajo v največjega med njimi, Mokri Potok, katerega vode poniknejo pod zemljo takoj na mejo z dolomitno – apneno podlago. V dolini omenjenega potoka so razširjeni aluvialni nanosi.

geoloska karta mokri potok

Geološka karta območja (vir: Kolarič M., 2014. Geomorfologija kontaktnega krasa Kočevske Reke. Diplomsko delo. Povzeto po: Geološka karta SFRJ, list Delnice. Zvezni geološki zavod.)

 

PRSTI

Območje okoli Mokrega Potoka in Sadnega hriba pokriva distrična rjava prst na skrilavih glinavcih in peščenjakih (rdečkasto na karti). Naplavne ravnice potokov prekrivajo distrični mineralni amfigleji (modro na karti).

pedoloska karta mokri potok

Pedološka karta območja (vir: Kolarič M., 2014. Geomorfologija kontaktnega krasa Kočevske Reke. Diplomsko delo. Povzeto po: Osnovna pedološka karta Republike Slovenije 1 : 25 000.)

 

HIDROLOGIJA

Reški potok in Mokri potok

Največji površinski vodotok je Mokri Potok (oziroma poimenovan tudi kot Potok, Potok v Kočevski Reku, Reški potok, Kočevska reka), ki izvira v zatrepni dolini SZ od Kočevske Reke in ponika v slepi dolini Mižuk. Izvira na stiku dolomitov in apnencev na nadmorski višini 520 metrov. Južno od naselja Kočevska Reka Potok v celoti ponira le ob res nizkem vodostaju, drugače pa teče proti JV, kjer se mu kot desni pritok pridruži Mokri potok.

Potok so leta 1977 (pri Kočevski Reki) zajezili domačini v sodelovanju z ribiči in nastalo je Reško jezero oz. zajezitev Može.  Površina akumulacije je okoli 18ha in niha odvisno od vodostaja. Današnji jez stoji na mestu nekdanjega srednjega mlina na potoku.

Reški potok za akumulacijo, južno od naselja Kočevska Reka, meandrira med ravnikom na višini 550m in Reškim hribom na 835m ter tam ob normalnih vodostajih ponika, ob povečani količini vode pa se nadaljuje v Mokri potok. Tok Mokrega potoka krepijo potoki iz južne in jugozahodne smeri, ki vsi pritekajo iz nekarbonatnih kamnin. Največji pritok je Kaselbach, ki izvira nad naseljem Borovec.

Tudi Mokri potok meandrira po svoji aluvialni ravnici v širokih meandrih, dokler ne začne teči proti SV v slepo dolino Mižuk (tudi Milžuk). Tam ponikne pod apnenčasto steno, v strugi pred tem pa je moč opaziti spremembo v kamninski sestavi, saj ta preide iz aluvialnih nanosov različnih debelin, do skrilavih glinavcev in na koncu do aluvialnih nanosov na apnencu.

Mošenik

Južno od slepe doline Mižuk teče potok Mošenik, ki drenira okoli 1,5km2 velik območje. Tvorita ga dva pritoka, ki izvirata eden na severnem in drugi na vzhodnem pobočju Velikega Mošenika in se združita vzhodno od Malega Mošenika. Potok ponika v slepi dolini na nadmorski višini 470m na stiku z apnenci.

hidrografska karta mokri potok

Hidrografska karta območja (vir: Kolarič M., 2014. Geomorfologija kontaktnega krasa Kočevske Reke. Diplomsko delo. Povzeto po: Državna topografska karta 1 : 25 000.)

 

Viri:

  • Acceto M., 2006. Floristična in vegetacijska opazovanja v okolici Kočevske Reke. Hladnikia 19:  3-26
  • Kolarič M., 2014. Geomorfologija kontaktnega krasa Kočevske Reke. Diplomsko delo.