Vizija

V okviru ekološke vasi Mokri potok in Sadni Hrib so predvidene naslednje dejavnosti:

  • turizem (center za obiskovalce, prenočišča)
  • poljedelstvo
  • sadjarstvo
  • čebelarstvo
  • obrt
  • izobraževanje, organizacija seminarjev, tečajev, delavnic, različni tabori za mlade
  • storitve (delo na domu)
  • naravna gradnja (šola naravne gradnje)
  • razvoj tehnologij obnovljivih virov energije

Razpoznavne značilnosti stavbarstva Kočevske regije

Na tem območju so prevladovale v nižjem svetu kamnite in opečne stavbe, v hribih pa kamnite in lesene. Strehe so bile strme in zaključene na čop. Slamnato kritino je kasneje  zamenjala  lesena (skodle) ali opečna (bobrovec, zareznik). V višjih predelih in gručastih naseljih prevladujejo vrhkletne, pogosto zidane v bregu tako, da je v nižji ravnini vhod v klet, v višjem pa v stanovanje.

Poleg hiše so h kmečkemu domu nekoč postavljali še hlev, pod in skedenj, kozolec, kašča, svinjak in vodnjak v nekaterih primerih pa tudi čebelnjak. Razvrstitev stavb na  domaciji je prilagojena terenu in v prostoru regije ni enotna.

Med posebne značilnosti tega prostora štejemo skeletno gradnjo, ki so jo v prostor prinesli priseljeni Nemci. Posebna je tudi izdelava lesenih sten: redko so iz tesanih brun, pogosto pa iz desk na zunanji in notranji strani obitih z letvami in ometanih z malto. Tako v dolinskih kot v više ležečih odročnih naseljih so fasade pogosto lesene in obarvane. Poglavitno gradivo za hiše je razumljivo les, kamen, ilovica in manj opeka.Na hribih in planotah je prevladovala lesena hiša v dolini pa kamnita.  Lesene hiše so bile zgrajene iz desk, plohov in brun. Zidano so imele le osnovo, zid ob peči in ognjišcu, stene so bile iz vodoravno naloženih in na koncu ujetih brun in so bile na zunanji strani izbočene, na notranji strani pa plosko obtesane. Mnogo lesenih hiš je bilo na zunaj in znotraj ometanih tako, da so se včasih težko ločile od zidanih.

hisa

Arhitektura novega naselja

Individualni stanovanjski objekti bodo grajeni posnemajoč tradicionalno obliko hiše na Kočevskem. Smernice, ki nam jih nakazuje tradicionalno stavbarstvo na kočevskem se odlično vklapljajo v koncept nizko energijske in pasivna gradnje. Še posebej je tu zanimiva posebnost kočevskega stavbarstva, ki je nastala pod vplivom priseljenih Nemcev, to je skeletna gradnja. Tudi materiali, ki so bili uporabljeni pred stoletji za gradnjo hiš se danes ponovno vračajo kot alternativa klasičnemu gradbenemu materialu, predvsem zaradi svoje energijske varčnosti, prijaznosti do uporabnika in enostavni  razgradnji.

Hiša bo glede na tradicionalni tip modernizirana v smislu, uporabe večjih zastekljenih površin na južni strani (zimski vrt in panoramska zasteklitev). Vsekakor pa je cilj arhitekture doseči sobivanje starega in novega z uporabo naravnih materialov kot so les, kamen, ilovica, apno, slama in ostala naravna izolacija (predvsem lan, konoplja).

Uporaba naravnih materialov je prvenstvena zaradi ekologije (nizka poraba energije za proizvodnjo gradbenih materialov, lokalni materiali) in zdravega bivanja v takšnih objektih. Les ne bo tretiran s kemičnimi zaščitnimi sredstvi, temveč bo poudarek na ustreznem času podiranja dreves. Uporaba betona bo zmanjšana na nujno potrebne elemente (predvsem temelji).

Osnovna konstrukcija hiše bo leseni skelet, lahko tudi leseno paličje. Pri načrtovanju objektov bo velik poudarek na energetsko učinkoviti gradnji, to je izolaciji in južni ekspoziciji. Stanovanjski objekti v naselju bodo zgrajeni na podlagi tipskih arhitekturni načrtov, ki bodo izdelani posebno za ta projekt.

Stanovanjski objekti bodo locirani ob glavni vaški komunikaciji z malo večjim odmikom kot le te. Nekateri objekti bodo, če je to mogoce, locirani na še vidnih temeljih nekdanjih objektov. Tloris stanovanjskih objektov bo pravokoten, okvirno dimenzij 7×10 m, brez večkotnih izzidkov. Višinski gabarit bo obsegal pritličje in izkoriščeno podstrešje. Mogoča je podkletitev objektov, ki bo v največji možni meri vkopana (vrhkletna oz. vrhhlevna hiša).  Fasade objektov bodo izvedene v zaglajenem zidarskem ometu ali v kombinaciji z lesom (ravno obžagane deske, tesana ali žagana bruna). Cestne fasade stanovanjskih objektov bodo dvoosne, najvec troosne. Okenske odprtine bodo pravokotne in pokončne, okenska krila pa deljena na posamezne pole. Strehe objektov bodo strme simetrične dvokapnice z naklonom 38 do 43 stopinj. Na strešini je mogoča izvedba obojestranskih čopov. Kritine bodo opečne (bobrovec ali zareznik) oz. lesene (skodla ali deske). Sleme bo pravokotno ali vzporedno na glavno vaško komunikacijo. Za stanovanjskimi objekti so predvideni gospodarski objekti, ki so praviloma leseni.

Predviden je skupni objekt. Ta objekt bo po svojih dimenzijah, po volumnu, odstopal od ostalih stanovanjskih. V skupnem objektu je predviden večji prostor za seminarje in delavnice, kuhinja z jedilnico, ter v mansardi  skupne prenočitvene kapacitete ter prostori za oskrbnika. Arhitekturni načrt bo omogocal več-faznost izgradnje skupnega objekta. Okvirne dimenzije objekta so 14 x 9m.

Na začetku vas ne bo priključena na električno omrežje, zato si bomo sami morali zagotoviti elektriko ter pitno vodo.

Kmetijska zemljišča kot neločljiv del ekološki vasi

Vsak individualen stanovanjski objekt je načrtovan tako da ima dostop do kmetijskega zemljišca, ki leži neposredno za objektom. To je osnovna tradicionalna oblika delitve zemlje, ki se je s časom in dedovanjem razdrobila na manjše parcele.

Za namen odkupa kmetijskih zemljišč bo ustanovljena zadruga, ki bo odkupila kmetijska (in stavbna) zemljišča v neposredni okolici naselja. Obseg kmetijskih zemljišč, potreben za delovanje ekološke vasi je najmanj 25 hektarjev. Ta zemljišča so v pretežni lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Glede na dejansko stanje zakupov se lahko površine povečajo (do ca 50 ha), da se doseže zaokrožena celota, glede na prisotne zakupnike v prostoru.

Kmetijska zemljišča v neposredni okolici predvidene ekološke vasi so vitalnega pomena za trajnostni obstoj ekološke vasi. Brez osnovnih kmetijskih zemljišč, ki omogočajo vsaj prehransko samozadostnost naselja bi bilo to le spalno naselje, v celoti odvisno od mesta. Tak način bi zahteval veliko porabo fosilnih goriv za transport, kar pa je v nasprotju z načeli ekološke vasi. Revitalizacija naselja tako daleč od oskrbovalnih centrov in delovnih mest je smiselna le v primeru, ko ima naselje na voljo lastno kmetijsko in gozdno zemljišče v neposredni bližini, ki deluje v določeni meri hkrati kot vir oskrbe kot tudi vir zaposlitve. Prodaja kmetijskih zemljišč najbližjim prebivalcem je tudi optimalen način za obdelovanje kmetijske zemlje in preprečevanje procesa zaraščanja kmetijskih zemljišč.

V osnovi bo kmetijska proizvodnja temeljila na tradicionalni obliki, ki je podpirala veliko pestrost vrst. Pridelki bodo poleg samooskrbe namenjeni predvsem v namene turistične ponudbe. To predstavlja trženje pridelkov z čim višjo dodano vrednostjo, npr. preko zagotavljanja potreb za gostinstvo, kot tudi za direktno prodajo izdelkov (med, namazi, peciva, suho sadje ipd.).