Zapuščeni vasi Mokri Potok in Sadni hrib se gledano širše zoo-geografsko nahajate v območju stalne razširjenosti rjavega medveda v Sloveniji. Gostote medveda v širši in ožji okolici so visoke; tudi habitati so po naravnih danostih za vrsto zelo primerni, zato je širše območje predvidenega posega eno od ključnih za ohranjanje rjavega medveda pri nas.

mp medved

Lega predvidenega posega (rdeč krog) glede na prostorsko razporeditev rjavega medveda v Sloveniji. Vir karte: Jerina, K., Jonozovič, M., Krofel, M. & T. Skrbinšek. 2013. Range and local population densities of brown bear Ursus arctos in Slovenia. – European Journal of Wildlife Research (v tisku). doi: 10.1007/s10344-013-0690-2.

Asist.dr. Miha Krofel in doc. dr. Klemen Jerina, raziskovalca in pedagoga na področju “ekologije in upravljanja prostoživečih živali”, sta nam pripravila mnenje o možnih vplivih bodoče vasi na rjavega medveda in predlog omilitvenih ukrepov. Oba imata večletne izkušnjami z raziskavami ekologije rjavega medveda v Sloveniji in s konflikti med medvedi in ljudmi.

Predviden poseg v prostor bo gotovo predstavljal izgubo medvedjega habitata, vendar po oceni strokovnjakov to ni kritično problematično, saj bo izgubljen habitat nekako tudi “kompenziran” s pozitivnimi učinki demonstracije možnosti nekonfliktnega bivanja človeka z medvedom ter ozaveščanje širše javnosti.

Naslednji potencialni problem predstavlja povečanje fragmentacije prostora v širšem merilu. Telemetrijske raziskave z medvedi so pokazale, medvedi pas gozda med Kočevsko Reko in Novimi Lazi dokaj pogosto uporabljajo, še zlasti ponoči (spodnja slika).  Z vzpostavitvijo bivalnega naselja, kjer toliko desetletjih ni bilo nič, bi torej prišlo do dodatne fragmentacije prostora in zmanjšane povezljivosti med primernimi habitati severno in južno od lokacije posega. Kakšen bo dejanski vpliv, je v tem trenutku težko zanesljivo predvideti.  Po dosedanjih podatkih je najpomembnejši prehod na vzhodni strani območja, medtem ko sta vasi načrtovani na zahodni strani. So pa medvedi občasno zahajali na samo lokacijo, verjetno tudi v iskanju hrane na zapuščenih sadovnjakih. Trenutni prehod bi se po posegu zmanjšal za 8%, za kar predvidevajo, da ne bi smelo bistveno vplivati na prehajanje medvedov preko območja. Poleg tega bo tudi med Sadnim hribom in Kočevsko Reko ostal prehod minimalne širine 1 km.

mp medvedi 2

Na zgornjem zemljevidu sta vidni zapuščeni vasi Mokri potok in Sadni hrib.  Prikazane so tudi lokacije gibanja medvedov opremljenih s telemetričnimi ovratnicami v okviru raziskovalnega projekta na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (poročilo projekta je v celoti dostopno na spletni strani: www.medvedi.si).

SEZNAM NUJNIH OMILITVENIH UKREPOV ZA ZMANJŠANJE VERJETNOSTI KONFLIKTOV MED MEDVEDOM IN ČLOVEKOM:

  • smetnjaki za zbiranje odpodkov, ki medvedom preprečujejo dostop do smeti (ograjen/zaprt prostor, obdan z električnim pastirjem ali uporaba t.i. medvedovarnih (bear-proof) smetnjakov)
  • za medveda nedostopni organski odpadki (podobno kot zgoraj)
  • zaščita čebelnjakov in poljšič, ki bi lahko privabljali medveda v bližino vasi (električni pastir)
  • sprotno pobiranje zrelega sadja oz. zaščita z premičnim električnim pastirjem
  • prostor za krmljenje ostalih divjih živali (npr. ptic) ne sme biti dostopen medvedu
  • prenehanje krmljenja medveda in divjega prašiča v 5 km radiju okoli vasi oz. dosledno upoštevanje zakonskih omejitev prepovedi krmljenja medveda v radiju 2 km od naselij
  • zaščita bal sena, silaže in silirane trave (zaprt prostor ali električni pastir)
  • uporabiti manj konfliktne vrste domačih živali – konji in govedo;  v primeru reje drobnice mora biti ta ponoči zaprta, dnevno pa se mora pasti pod varstvom električnega pastirja oz. pastirskega psa, po možnosti v bližini naselja
  • stalen nadzor nad domačimi psi
  • takojšnja odstranitev vseh morebitnih klavniških odpadkov ali trupel živali iz bližine naselja
  • strog nadozor s strani samih prebivalcev nad morebitnim neposrednim krmljenjem medvedov (še posebej mladičev!) ali neprimernim shranjevanjem potencialnih virov hrane za medveda ter medsebojno osveščanje o tem problematiki
  • redno izobraževanje prebivalcev vasi in obiskovalcev o primernem obnašanju ob srečanju z medvedom ter preprečevanju privabljanja medveda v naselje s hrano in drugih konflikov, redno ozaveščanje prebivalcev o vedenjskih in ekoloških značilnostih medveda in drugih živali na območju in na ta način živali približati ljudem (preprečevanje paranoičnega širjenja strahu), izdelovanje plakatov o informacijah
  • odstranitev varnostnega kritja (gozda in strnjenega grmovja) v neposredni okolici objektovin načrtno poslabšanje varnostnega kritja v ožji okolici (medved se ne more nemoteno zadrževati dlje časa v bližini človeka in ob tem pred njim izgubiti strahu).

Priporočajo serijo priročnikov “Living with Predators Resource Guide Series”.

V kolikor se bodo ti omilitveni ukrepi  doledno izvajali, pravijo strokovnjaki, bi lahko imela načrtovana vzopstavitev ekovasi celo pozitivne učinke na zmajševanje konfliktov med medvedi in ljudmi širše v Sloveniji, predvsem z vidika demostracije primerov dobre prakse sobivanja ljudi in medvedov ter ozaveščanjem širše javnosti.

medvedi

[:en]Zapuščeni vasi Mokri Potok in Sadni hrib se gledano širše zoo-geografsko nahajate v območju stalne razširjenosti rjavega medveda v Sloveniji. Gostote medveda v širši in ožji okolici so visoke; tudi habitati so po naravnih danostih za vrsto zelo primerni, zato je širše območje predvidenega posega eno od ključnih za ohranjanje rjavega medveda pri nas.

mp medved

Lega predvidenega posega (rdeč krog) glede na prostorsko razporeditev rjavega medveda v Sloveniji. Vir karte: Jerina, K., Jonozovič, M., Krofel, M. & T. Skrbinšek. 2013. Range and local population densities of brown bear Ursus arctos in Slovenia. – European Journal of Wildlife Research (v tisku). doi: 10.1007/s10344-013-0690-2.

Asist.dr. Miha Krofel in doc. dr. Klemen Jerina, raziskovalca in pedagoga na področju “ekologije in upravljanja prostoživečih živali”, sta nam pripravila mnenje o možnih vplivih bodoče vasi na rjavega medveda in predlog omilitvenih ukrepov. Oba imata večletne izkušnjami z raziskavami ekologije rjavega medveda v Sloveniji in s konflikti med medvedi in ljudmi.

Predviden poseg v prostor bo gotovo predstavljal izgubo medvedjega habitata, vendar po oceni strokovnjakov to ni kritično problematično, saj bo izgubljen habitat nekako tudi “kompenziran” s pozitivnimi učinki demonstracije možnosti nekonfliktnega bivanja človeka z medvedom ter ozaveščanje širše javnosti.

Naslednji potencialni problem predstavlja povečanje fragmentacije prostora v širšem merilu. Telemetrijske raziskave z medvedi so pokazale, medvedi pas gozda med Kočevsko Reko in Novimi Lazi dokaj pogosto uporabljajo, še zlasti ponoči (spodnja slika).  Z vzpostavitvijo bivalnega naselja, kjer toliko desetletjih ni bilo nič, bi torej prišlo do dodatne fragmentacije prostora in zmanjšane povezljivosti med primernimi habitati severno in južno od lokacije posega. Kakšen bo dejanski vpliv, je v tem trenutku težko zanesljivo predvideti.  Po dosedanjih podatkih je najpomembnejši prehod na vzhodni strani območja, medtem ko sta vasi načrtovani na zahodni strani. So pa medvedi občasno zahajali na samo lokacijo, verjetno tudi v iskanju hrane na zapuščenih sadovnjakih. Trenutni prehod bi se po posegu zmanjšal za 8%, za kar predvidevajo, da ne bi smelo bistveno vplivati na prehajanje medvedov preko območja. Poleg tega bo tudi med Sadnim hribom in Kočevsko Reko ostal prehod minimalne širine 1 km.

mp medvedi 2

Na zgornjem zemljevidu sta vidni zapuščeni vasi Mokri potok in Sadni hrib.  Prikazane so tudi lokacije gibanja medvedov opremljenih s telemetričnimi ovratnicami v okviru raziskovalnega projekta na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (poročilo projekta je v celoti dostopno na spletni strani: www.medvedi.si).

SEZNAM NUJNIH OMILITVENIH UKREPOV ZA ZMANJŠANJE VERJETNOSTI KONFLIKTOV MED MEDVEDOM IN ČLOVEKOM:

  • smetnjaki za zbiranje odpodkov, ki medvedom preprečujejo dostop do smeti (ograjen/zaprt prostor, obdan z električnim pastirjem ali uporaba t.i. medvedovarnih (bear-proof) smetnjakov)
  • za medveda nedostopni organski odpadki (podobno kot zgoraj)
  • zaščita čebelnjakov in poljšič, ki bi lahko privabljali medveda v bližino vasi (električni pastir)
  • sprotno pobiranje zrelega sadja oz. zaščita z premičnim električnim pastirjem
  • prostor za krmljenje ostalih divjih živali (npr. ptic) ne sme biti dostopen medvedu
  • prenehanje krmljenja medveda in divjega prašiča v 5 km radiju okoli vasi oz. dosledno upoštevanje zakonskih omejitev prepovedi krmljenja medveda v radiju 2 km od naselij
  • zaščita bal sena, silaže in silirane trave (zaprt prostor ali električni pastir)
  • uporabiti manj konfliktne vrste domačih živali – konji in govedo;  v primeru reje drobnice mora biti ta ponoči zaprta, dnevno pa se mora pasti pod varstvom električnega pastirja oz. pastirskega psa, po možnosti v bližini naselja
  • stalen nadzor nad domačimi psi
  • takojšnja odstranitev vseh morebitnih klavniških odpadkov ali trupel živali iz bližine naselja
  • strog nadozor s strani samih prebivalcev nad morebitnim neposrednim krmljenjem medvedov (še posebej mladičev!) ali neprimernim shranjevanjem potencialnih virov hrane za medveda ter medsebojno osveščanje o tem problematiki
  • redno izobraževanje prebivalcev vasi in obiskovalcev o primernem obnašanju ob srečanju z medvedom ter preprečevanju privabljanja medveda v naselje s hrano in drugih konflikov, redno ozaveščanje prebivalcev o vedenjskih in ekoloških značilnostih medveda in drugih živali na območju in na ta način živali približati ljudem (preprečevanje paranoičnega širjenja strahu), izdelovanje plakatov o informacijah
  • odstranitev varnostnega kritja (gozda in strnjenega grmovja) v neposredni okolici objektovin načrtno poslabšanje varnostnega kritja v ožji okolici (medved se ne more nemoteno zadrževati dlje časa v bližini človeka in ob tem pred njim izgubiti strahu).

Priporočajo serijo priročnikov “Living with Predators Resource Guide Series”.

V kolikor se bodo ti omilitveni ukrepi  doledno izvajali, pravijo strokovnjaki, bi lahko imela načrtovana vzopstavitev ekovasi celo pozitivne učinke na zmajševanje konfliktov med medvedi in ljudmi širše v Sloveniji, predvsem z vidika demostracije primerov dobre prakse sobivanja ljudi in medvedov ter ozaveščanjem širše javnosti.

medvedi